Predsednik Slonokoščene obale, 83-letni Alassane Ouattara, je napovedal, da si bo prizadeval za četrti mandat na čelu države. Odločitev je prišla po spremembi ustave, ki je odpravila omejitve predsedniških mandatov. V državi se krepijo napetosti zaradi izključitve številnih pomembnih opozicijskih kandidatov.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS zatrdil, da je vprašanje odstranitve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z oblasti le še stvar bližnje prihodnosti. Medvedjev je poudaril, da je mandat Zelenskega že zdavnaj potekel, kar po mnenju Moskve spodkopava njegovo legitimnost na čelu države. Ruski uradnik je v svojem značilnem ostrem tonu dodal, da se ukrajinski voditelj ne bi smel sproščati, saj naj bi bil propad njegove administracije neizbežen. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in stopnjevanja retorike med državama, kjer Rusija vztrajno izpodbija pravno podlago za nadaljnje vladanje Zelenskega po izteku prvotnega predsedniškega mandata. Medvedjev, ki v ruskem političnem vrhu pogosto zavzema vlogo jastreba, je s tem ponovil stališča Kremlja o nujnosti političnih sprememb v Kijevu kot pogoju za kakršna koli prihodnja pogajanja ali stabilizacijo razmer na fronti. Slovenska diplomacija tovrstne izjave običajno obravnava kot del širše ruske informacijske kampanje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prvo noč preživel v zaporu v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Caracasu ujele ameriške posebne sile. Skupaj s soprogo Cilio Flores so ga prepeljali v Združene države Amerike, kjer se sooča z obtožbami zaradi narko-terorizma in zločinov proti človečnosti. Medtem ko njegovi privrženci v Venezueli zahtevajo njegovo izpustitev, del prebivalstva in begunci njegovo aretacijo pozdravljajo. Prvo zaslišanje pred sodnikom v New Yorku je predvideno za ponedeljek popoldne po lokalnem času. Politične razmere v Venezueli ostajajo napete, saj je tamkajšnja vojska za začasno predsednico države priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je aretacijo označil za pomemben, a nezadosten korak v smeri demokratičnih sprememb. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem že izdal opozorila novi začasni voditeljici Rodríguezovi, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej latinskoameriški državi.

Vrhovno sodišče Venezuele je uradno odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo začasne predsednice države po aretaciji Nicolása Madura. Rodríguezova je zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev, medtem ko italijanski mediji poročajo, da je Maduro v zaporu v New Yorku, ameriški mediji pa o najmanj 40 smrtih v ameriškem napadu.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo pojasnitev lokacije in stanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge. Moskva trdi, da sta bila predsednik in prva dama države s prisilnimi ukrepi odstranjena iz Venezuele, kar pripisujejo neposredni agresiji Združenih držav Amerike. Ruski uradniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in poudarili, da je bila odstranitev izvedena s silo. Rusija je v diplomatskem sporočilu ponovila svojo solidarnost z venezuelskim zaveznikom in obsodila dejanja, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti latinskoameriške države. Situacija ostaja nejasna, saj Washington še ni podal uradnega odgovora na ruske obtožbe o nasilni odstranitvi predsednika. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja politične stabilnosti v Venezueli, kjer je Rusija v preteklosti že večkrat vojaško in diplomatsko podprla Madurov režim pred pritiski Zahoda.

Nicolás Maduro je verjel, da se mu je njegov predhodnik Hugo Chávez prikazoval v obliki ptiča in metulja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v luči priprav na prihajajoče volitve v letu 2026 odločno zavrnil očitke opozicije glede nepravilnosti pri glasovanju. V javnem nagovoru je poudaril, da nikoli ni sodeloval pri nobeni obliki volilne kraje in da ga tovrstna dejanja ne zanimajo. Prav tako je zatrdil, da javnosti nikoli ni zavajal glede dejanskih izidov preteklih volitev. Izjava prihaja v obdobju povečanih političnih napetosti, ko se Srbija pripravlja na morebitne predčasne volitve. Vučić, ki se mu redni mandat sicer izteče leta 2027, je s temi besedami poskušal utrditi svojo politično integriteto pred domačo in mednarodno javnostjo. Njegove navedbe so neposreden odziv na dolgotrajne obtožbe srbske opozicije o sistemskih manipulacijah volilnih imenikov in pritiskih na volivce, ki so zaznamovali pretekla volilna obdobja v državi.

Predsednik Salvadorja Nayib Bukele je v pogovoru za priljubljenega španskega ustvarjalca vsebin na platformi YouTube izrazil pripravljenost na podaljšanje svojega vladanja še za dodatnih deset let. Bukele, ki je na položaj prvič stopil leta 2019, trenutno služi svoj drugi zaporedni mandat, čeprav opozicija trdi, da je bila njegova ponovna izvolitev v nasprotju z ustavo srednjeameriške države. Predsednik je pojasnil, da bi v primeru lastne odločitve na položaju ostal do leta 2035, čeprav se je s soprogo predhodno dogovoril o umiku iz politike po letu 2029. Njegova stranka, ki ima popoln nadzor nad parlamentom, je julija letos izvedla ustavne spremembe, ki so odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale njihovo trajanje s petih na šest let. Te spremembe Bukeleju omogočajo kandidaturo za tretji zaporedni mandat na volitvah, ki so predvidene za leto 2027. Pravni strokovnjaki v Salvadorju in tujini opozarjajo na sporno naravo teh ustavnih posegov, saj naj bi spodkopavali demokratične temelje države. Bukele, ki se je v preteklosti sarkastično označil za "najbolj kul diktatorja na svetu", svojo priljubljenost gradi predvsem na strogih ukrepih proti toTolpam, ki so drastično zmanjšali stopnjo kriminala v državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News napovedal, da bo po končanju vojne z Rusijo zapustil oblast. Svojo odločitev je potrdil po srečanju z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske glede svoje politične legitimnosti in prihodnosti države. Zelenski, ki mu je predsedniški mandat uradno potekel že prej, a so volitve zaradi izrednih razmer in vojne v Ukrajini odložene, je poudaril, da nima namena ostati na položaju po dosegi mirovnega sporazuma oziroma prekinitvi sovražnosti. Napoved prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj Ukrajine krepijo razprave o mirovnih pogajanjih in ozemeljskih vprašanjih. Zelenski je v intervjuju z novinarjem Bretom Baierjem pojasnil, da je njegov cilj stabilizacija države, ne pa trajno ohranjanje oblasti. Ta poteza bi lahko služila kot pomiritev za kritike na Zahodu in znotraj domače opozicije, ki so mu očitali avtoritarno vodenje v času vojne. Kljub jasni napovedi o odstopu pa časovni okvir končanja konflikta ostaja neznanka, kar pomeni, da vprašanje dejanskega prenosa oblasti ostaja odprto.

Predstavniki ruskih oblasti in Krima so se kritično odzvali na nedavno izjavo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, v kateri je napovedal pripravljenost na sestop z oblasti po koncu oboroženega spopada v Ukrajini. Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov je tovrstne napovedi označil za blef in izrazil prepričanje, da Zelenski ne bo prostovoljno zapustil svojega položaja. Po Konstantinovih besedah ukrajinski voditelj nima namere odstopiti, temveč si bo prizadeval za ohranitev moči, dokler mu bodo to dopuščale okoliščine. Odzivi prihajajo po pogovoru Zelenskega za ameriško mrežo Fox News, kjer je po srečanju z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prvič javno nakazal možnost umika s položaja ob koncu vojne. Ruski politični vrh takšne izjave interpretira kot poskus manipulacije javnega mnenja in iskanje podpore na Zahodu, hkrati pa vztraja pri retoriki, da je sedanja ukrajinska administracija nelegitimna. Moskva prek svojih uradnikov sporoča, da napovedi o odstopu ne odražajo dejanskih namer Kijeva glede mirnega reševanja konflikta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da namerava ostati na položaju do konca svojega mandata, ki se izteče leta 2027. S tem je zavrnil vse glasnejša ugibanja o možnosti predčasnega odstopa, ki so se v javnosti pojavila zaradi poglobljene politične krize v državi. Macron je poudaril, da bo svoje dolžnosti opravljal do konca zakonsko določenega obdobja, hkrati pa je izključil možnost ponovne kandidature na prihodnjih volitvah. Odločitev predsednika prihaja v času, ko se Francija spopada z nestabilnostjo v parlamentu in pritiski opozicije, ki zahteva predčasne volitve. Macron s svojo napovedjo poskuša stabilizirati politične razmere in zagotoviti kontinuiteto vodenja države, kljub nizki javnomnenjski podpori in zahtevam po korenitih spremembah v vrhu države. Napoved o neudeležbi na volitvah leta 2027 dodatno odpira prostor za prestrukturiranje francoske politične krajine v prihodnjih letih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob začetku leta 2026 poudaril svojo odločenost, da bo na položaju ostal do konca svojega mandata leta 2027. V luči vse večjih pritiskov opozicije in ugibanj o prihodnosti države po njegovem odhodu je Macron zatrdil, da bo funkcijo opravljal "do zadnje sekunde". Njegov nastop je bil po mnenju političnih analitikov, vključno z Arnaudom Benedettijem, poskus dokazovanja, da še vedno ohranja vpliv in sposobnost za ukrepanje, kljub dejstvu, da se že projicira v obdobje po koncu svojega predsednikovanja. Predsednik se je v nagovoru dotaknil tudi varnosti prihajajočih predsedniških volitev, pri čemer je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred morebitnimi tujimi vmešavanji. Čeprav so kritiki iz vrst opozicije njegov govor označili za obliko postopnega umikanja, je Macron vztrajal pri izvedbi potrebnih reform v letu 2026. Njegove besede prihajajo po dolgem obdobju politične nestabilnosti, ki so jo zaznamovali pogoste menjave premierjev in pozivi k predčasnemu odstopu, s čimer je poskušal pomiriti trge in zagotoviti politično kontinuiteto do konca svojega drugega mandata.

Republikanski nacionalni odbor (RNC) je v sredo objavil pregled prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa, v katerem so izpostavili ključne dosežke administracije po vrnitvi v Belo hišo 20. januarja 2025. Poročilo navaja, da je Trump deloval z izjemno hitrostjo, da bi uresničil svoje predvolilne obljube in utrdil politične cilje stranke. Dokument se osredotoča na pet glavnih področij, ki jih RNC označuje za zgodovinske uspehe, čeprav je bilo leto 2025 zaznamovano tudi s preimenovanjem zveznih institucij in napetimi odnosi z nekaterimi guvernerji zveznih držav. Administracija poudarja, da je hitra implementacija politik odgovor na mandat, ki so mu ga podelili volivci na volitvah leta 2024, pri čemer so izpostavili vpliv na gospodarstvo in zunanjo politiko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2024 odločno zavrnil pozive k predčasnemu odstopu s položaja. Macron je v nagovoru državljanom poudaril, da namerava svoj predsedniški mandat, ki se izteče spomladi leta 2027, izpeljati do konca. Izjavil je, da bo za izpolnitev mandata, ki so mu ga zaupali francoski volivci, delal do zadnje sekunde svojega mandata. Izjave prihajajo v času povečanih političnih pritiskov in zahtev opozicije po njegovem odstopu zaradi nestabilnih političnih razmer v državi. Macron je poudaril svojo zavezanost služenju državi in izvajanju reform kljub izzivom, s katerimi se spopada njegova administracija. S tem je poskušal pomiriti ugibanja o morebitni institucionalni krizi, ki bi jo povzročil njegov predčasen odhod iz Elizejske palače. Njegov nastop je bil usmerjen v zagotavljanje stabilnosti in kontinuitete francoske politike v prihodnjih dveh letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v letu 2025, prvem letu po vrnitvi v Belo hišo, izvajal svojo politiko z izjemno hitrostjo, kar je sprožilo mešane odzive v ameriški in svetovni javnosti. Podporniki izpostavljajo pet ključnih dosežkov, ki naj bi zaznamovali njegovo vrnitev na oblast 20. januarja, medtem ko kritiki opozarjajo na politično polarizacijo in številne neresnice, ki so spremljale njegovo delovanje. Leto 2025 so opazovalci opisali kot izjemno burno obdobje, ki je korenito spremenilo ameriški politični prostor. Politična razhajanja glede Trumpovega delovanja so se konec leta stopnjevala, ko so različni mediji objavili sezname zmagovalcev in poražencev njegove politike. Medtem ko nekateri viri poudarjajo učinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev, drugi, vključno z mrežo CNN, izpostavljajo sistematično širjenje dezinformacij. Analitiki napovedujejo, da se bo visok tempo političnih sprememb nadaljeval tudi v preostanku njegovega mandata, kar bo zahtevalo nenehno prilagajanje tako domačih kot tujih akterjev na nepredvidljivo politično okolje v Washingtonu.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svoje zdravje in energijo. Razkril je, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI, kot je bilo predhodno poročano.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2025 izpostavil, da bo leto 2026 ključno za izvedbo potrebnih reform, kljub zaostrenim političnim razmeram v državi. V približno desetminutnem govoru je predsednik poudaril pomen stabilnosti in koristnosti prihajajočega leta, pri čemer je kot prednostno nalogo na mednarodnem področju izpostavil reševanje ukrajinske krize. Nagovor je bil po naravi trezen, z njim pa je Macron poskušal pomiriti javnost pred zadnjima dvema letoma svojega petletnega mandata. Kljub kritikam opozicije, predvsem iz vrst stranke Nepokorna Francija, ki so predsednikov nastop označile za poskus prikrivanja politične realnosti, je Macron vztrajal pri viziji aktivnega vodenja države. Vsebina govora se je osredotočala na prepričevanje državljanov, da je napredek možen tudi v pogojih parlamentarne negotovosti, ki je zaznamovala preteklo leto. Predsednik se je v nagovoru izognil neposrednim odgovorom na pozive k predčasnemu odstopu, ki so se v javnosti pojavljali v preteklih mesecih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru javnosti poudaril svojo odločenost, da bo funkcijo predsednika republike opravljal do zadnje sekunde svojega mandata. Macron se je za ta korak odločil kljub stopnjevanju političnih pritiskov opozicije, ki zahteva predčasne volitve, in nizki javnomnenjski podpori. Njegova izjava prihaja v času proračunskih nesoglasij in vladne krize, ki je v zadnjih mesecih močno zaznamovala francosko notranjo politiko. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da mednarodna nestabilnost neposredno vpliva na francosko gospodarstvo, kar po njegovem mnenju zahteva stabilno vodenje države. Zavrnil je špekulacije o predčasnem odstopu in poudaril, da bo ostal na položaju, da bi zagotovil institucionalno kontinuiteto. Politični analitiki njegovo vztrajanje pripisujejo poskusu stabilizacije države po nedavnih menjavah v vrhu vlade in težavah pri usklajevanju proračunskih prioritet.

Podpora ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je ob zaključku leta 2025 zabeležila opazen padec, pri čemer so javnomnenjske raziskave pokazale nižje stopnje odobravanja v primerjavi z enakim obdobjem njegovega prvega mandata in mandatom njegovega predhodnika. Glavni razlog za nezadovoljstvo med ameriškimi volivci ostaja stanje v gospodarstvu, ki kljub prizadevanjem administracije ne izpolnjuje pričakovanj javnosti. Analize kažejo, da so prav ekonomska vprašanja ključni dejavnik, ki vpliva na negativen trend predsednikove priljubljenosti. Medtem ko se administracija spopada z izzivi na področju gospodarske politike, se državljani vse bolj odzivajo na inflacijske pritiske in splošno finančno negotovost, kar se neposredno odraža v nižjih ocenah predsednikovega dela ob koncu koledarskega leta.

Donald Trump je obiskal dobavitelja kamna na Floridi v sklopu priprav za novo plesno dvorano v Beli hiši. Prav tako si je za novo leto zaželel mir na Zemlji. Risarja Ann Telnaes in Patrick Chappatte sta izginila iz Washington Posta in New York Timesa, ker sta risala o izgubljenih svoboščinah Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa.